MANIPULACIJA E IDENTITETOSA: E Rroma mangen te aven e Rroma, a na Bugara

Ando Bosilegrado, pe granica e Bugarskasa, ando baro čorripe dživinen paša 300 Rromen. Itakaj kate ande gova opština savi pašljol uzo granica bešavne den vorba kaj si Bugara, thanbešavne ande mahala  Laloš phenen kaj naj si gova – thaj mangen te aven romasarde sar Rroma. 

Bizo paj, kupatilo, varese bizo struja, aver ćerde goja struja korkore – gadija ando 21. šelbršutnipe dživinen e bršenca paša 300 manuša. Bičačipeske manuša, phenen, von siklile gadija, numaj na mangen te von paruven lengo identiteto.  A sar von mothoven, akana desisajlo gova, kaj von avile romasarde sar bugarsko nacionalno minoriteto, a von mangen te aven gova so si e šelbršutnipenca – Rroma.

–Sa familija si-len majcirra šov dženura, khonik na ćerel bući amendar.  Na phučle amen khanči, von romasarde amen sar Bugara, a kaj si-amen e čačipa save si-len savore avere save si andaro Bosilegrado – bugarsko pasošo,  školovanje ande Bugarska – mothovel Sunčica Aleksov.

Džuvdipesko drom savo khonik but dešutnipa na reslo te loćharel, ćerel problemura.

– Amen sam non-stop bokhale, čhavorre si bokhale sajekh.  Baro butipe e manušendar mulel sigo athoska 40-te mothovel Sunčica.

Phenel kaj lenge ćhera si bigatisarde, von astarde matrijalo numaj gova materijalo xasarda. Pala sa so kate but manuša musaj te bandjaren lungobršengo angluno manuš ande opština  Bosilegrado, Vladimiro Zaharijev.

Opštinako predsedniko romasarel-pes sar Bugaro.   Vov del vorba kaj vov ni dikhel kaj si kate vareso problemo ande Laloš.

–Von šaj te romasaren thaj mothoven sar kamen.  Ando Bosilegrado si vi efta, okto Eskimura.  Gova mothovel-pe kaj von šaj te mothoven sar kamen – phenel Zaharijev.

Vov del vorba kaj ando sigo avindipe trubuj te avel nevo popiso / romasaripe e thanbešavnengo thaj te avel lačhe ako manuša ande Laloš mothoven-pe sar mangen. 

–Pe avindo popiso avela lačhe ako amare perutne e savenca dživinas sa gova bršengo mothoven-pe sar Rroma, sar amen sar Bugara.  Neka vi von mothoven, ama bukvalno savore ako mangen, sar Rroma.    Jekhethane lenca, sar džiko akana džas ando avindipe. Numaj lačheder.   Jekhethane ka ćeren projektura thaj ka aven bari šansa ande Evropa te istaren projektura ako mothoven-pe sar e Rroma  – del vorba Zaharijev.

Lungobršengo pravniko thaj aktivisto pala manušikane čačipa Osman Balić mothovel kaj mohtovipe/ popiso si majlačho barikanipe pala rromano nacionalno minoriteto.

–Gova uzo popiso si-les baro politikako pharipe odolese so von ćeren falsifikato pala o čačuni demografski situacija ande Srbija.  Pala gova problemo džanas agoreske biš bršengo.   Gova si sevep but avrečhande manipulacijako, a jekh gajatar si akana ande  Opština Bosilegrado, jekh tipični, numaj naj si jekhorri. Amen džanas pala gova so sajekh ćeren ando vakto kana si popiso, gova ćerel-pe vi ande Vojvodina, gova ćerel-pe pe aver pašimata uzo granica kaj bešen Rroma – phenel Balić.

Koring lesko godjaveripe pala Serbija si mišto ako Rroma ačhen ande daravipe thaj andi situacija kaj von na džanen so te ćeren, sar von ćerena lačhi manipulacija lendar. 

Vov del vorba kaj, koring podatkura, ande Srbija  dživinen maškaro 400.000 thaj 500.000 Rromen, numaj oficijelno ando Zavodo pala statistika si ande evidencija 148.000. Uladipe si, mothovel, sevep but manipulacija,  maškar lendar si opripe pala školako phandipe ande perura,  thaj aver barikane šeja.  

Srbija ande tomna dozaćarel nevo popiso e thanbešavnengo savo sasa ačhado sevep korona viruso.  

E buteder phučipende, maškare aver vi kataro nacionalnikano peravipe, manuša ande Serbija ka istaren šajipe te mothoven ando oktobro 2022. brš.

(Tekst sa bosanskog, na romski jezik prevela Dr. Hedina Tahirović-Sijerčić)