Newipe Romanes

Lačho thaj xarno Zela, lačho bahvaljako andaro Kakanj, ćidavno e  kartonesko thaj khosavno e foresko

Džiko vov avilo terneder vov ćerda bući ando ćerdipesko/gradjevinsko preduzeće, a athoska gova, palo so vov gatisarda edukacija, ćerda bući sar vi skretničaro ando Rudniko pala kalorro angar

Ramosarda thaj kerada fotografije: Amra Ahmetović

Lačho thaj xarno Zela, lačho bahvaljako andaro Kakanj, ćidavno e  kartonesko thaj khosavno e foresko

Ramo Sejdić akhardo  Zela, saijekh djive phiravel pe dromenca ande Kakanj thaj rodel kartonura.  Zela si-les 64 brš,  leske zeja si bandjarde thaj odolese phiravel pe bandjarde šoresa.  Te na dikhas pe gova, ćidipe vi bićinipe e kartonengo si jekhto drom pe savo vov pravarel inja dženura ande pi familija odolese so si leski invalidska penzija cikni.  

Zelesko vi leske familijako  pharo džuvdipe

Zela bešel ando čororro ćher, bizo podo.  Vov, leski nasvali rromni thaj efta čhavorre, majbut  ažućaren lestar vi e gasavestar so vov resel te ćidel vi bićinel.   

„Khonik ande familija na ćerel bući, numaj me.   Gova si cikno thaj čororro ćher, nane podo, numaj betono… Mi rromni si nasvali e dijabetisestar.   Ćerav bući, ćidav kartonura, flašura“,  phenel Zela.

Džiko vov avilo terneder vov ćerda bući ando ćerdipesko/gradjevinsko preduzeće, a athoska gova, palo so vov gatisarda edukacija, ćerda bući sar vi skretničaro ando Rudniko pala kalorro angar. 

„Džikaj avilem terno ćerdem bući pala ćerdipesko/gradjevinsko preduzeće, toska ašundem kaj šaj te ćerav bući sar skretničaro ando rudniko thaj hajde, zumadem te dav gova ispito.  Atoska bući o lil, atoska bući o lil vi gadija me reslem thaj me astardem pe bući sar skretničaro“, mothovel amendje. 

Atoska 14 brš bući ande rudniko, Zela xasarda pesko sastipe the naj si majbut kadiro te ćerel bući vi te dživisarel e ćidipestar e kartonengo. 

„Kate ćerdem 14 brš thaj toska nasvajlem thaj na avilem majbut kadiro pala bući.  Kataro gova vakto ćidav kartono“, vaćarel Zela.

E ćidipestar vi e bićinipestar e kartonengo, Zela na therel but. Phenel kaj pala jekh čhon djive šaj te ćidel paša jekh tona, thaj kana bićinel gova, gova si paša 90 KM.

Savo gaćipe e kartonengo ćidela, seveb si gaći drom djivesa džal te ćidel vi so rodel. Te rodel jekh milja kilograma e kartonengo naj si lohko bući.  Gova si but phari bući, pharo, bigarantutno vi xasardutno poćindo.

Thaj uzo gova, Zela reslo te del škola pala duj čhavorre ande Zenica.   Von gatisarde štarbršengi maškartuni škola, a vov haćarda sako vikendo vi lengo irisaripe ćhere.   

„Von aven mandje paraštujenca, a kurkesa džan pale gothe. Varekaj me dav lendje  10, varekaj 15 marke, sar kana si man.  Te pijen kafava vi te džan avri e amalenca“, vaćarel Zela.

Trin brš bizo struja

Ramo vaćarel kaj majpharo vakto ando lesko džuvdipe sasa kana leske mudaren e struja. Sejdići dživisarde ando kalipe 3 brš. 

„Na mangav te rodav ažutipe, ćidem pe varesavo drom te poćinav udžilipe“, mothovel Zela.

Itakaj but pharo dživisarel, Zela si žiranto e bute manušende andari piri pašimata.   Uzo ćidipe e kartonengo, Zela si les vi invalidska penzija, savi si jekhto therdipe pala gova familija.  

„Žiranto sem pala but mrne amale vi perutne, khonik na irisarel mandje udžilipe te banka ćhinel mi penzija“ vaćarel amendje Zela.

Vov ćerel miškope e šorenca džikaj vaćarel gova.  Phenel kaj mangla te ažutisarel….

Džanen les ando sasto foro

Paša Zela, ando Kakanj dživisarel vadžaj jekh manuš savo ćerel ćidipe vi bićinipe e kartonengo.  Zela na dikhel les sar konkurencija. 

„ Me džav pe varese thana pe save ćidav kartono but bršengo, gadija vi vov si-les e thana pe save vov džal.  Gadija vov nikana ni avel pe mrne thana, thaj me nikana ni džav pe leske.   Vov na lel mrno marno, a me ni mangav te lav ćiro, mothovel amendje.

Leski bući si pindžardi ando sasto foro, sar vi lesko kadiripe te therel pala pes vi pala peski familija.  Vareke manuša varekan ažutisaren leske, ćeren vareso pe lesko va, a Zela ćerel lendje palpale vareso pe lesko drom.

„ Si-len džuto manuša save muklen man kartono, naj but, numaj mandje si lačho.  But droma ažutisarav, khosav lendje angla o ćher, angla prodavnice, marketi, čhudav khoslimata.  Jekh marketo mukel mandje kartono, thaj amen ćhinas bući savi ka ćerav  pala len“, vaćarel vov.

Sikavas manušvalipe

Pala  Zela o džuvdipe inaj pharo thaj nikana na avilo leske pharo te ćerel bući, odolese sar vaćarel,  varekestar musaj te dživisaren pe.  E bićinipestar e kartonengo ćinel cira hape thaj drabaripe pala rromni.   Vaćarel kaj si baxtalo pala gova.  Numaj, gadija so ćerel bući thaj therel, varekan naj si dosta te parvarel familija thaj te del lendje tato kujbo.

„Majdošalo si mandje thaj majpharo pala hape thaj pala kaš-angar/ogrijevo, gova aver si-amen cira, numaj pharo si kana si bokhalo vi kana si tuće šil“, mothovel Zela.

Gova manuš nikana na mangla vareko ažutipe.   Andegova, leski situacija si sako djive džungali thaj ćidipe e kartonengo pala les astarel te avel baro zumavipe. 

Ramo Sejdić Zela

Lačho thaj xarno Zela, lačho bahvaljako andaro Kakanj, o ćidavno e kartonengo vi o khosavno e foresko si jekh baro manuš savo del sa pala piri familija.   Lesko manušvalipe si majbaro,  numaj vov na resel e govenca te arakhel piri familija e bokhalipestar vi e šilalipestar.  

Pala Zela avela lačho  te vareko dela patave, hape jal vareso aver.  Ka avel baxtalo te vareko andari Kakanjeski pašimata del vorba kaj si-les kartono.  Vov ka avel kothe thaj ka ćidel les.   

Majpaluno so vov dija vorba krzo amaro vaćaripe si te ando lesko anav mangas manuša te den donacija thaj cira love ako šaj.   Pe savo god drom te ažutinen, vov ka avel najisino. 

Zela, lačho bahvaljako andaro Kakanj.

Ramo Sejdić 387 62 305 419
Džindo ande banka: 134 – 722 – 10019524 – 37, ASA BANKA

(Tekst sa bosanskog na romski jezik prevela Dr. Hedina Tahirović-Sijerčić)

Srodni artikli

Back to top button